Gradnja za ekstremne podnebne spremembe

02.11.2017

Več kot 80 udeležencev je razpravljajo o rešitvah, ki jih prinaša beton v ekstremnim podnebnih spremembah. Beton je celovito gledano (upoštevaje celoten življenjski cikel) trajnostni material (z relativno nizkimi vplivi na enoto proizvoda), so se strinjali udeleženci. Vendar pa so objekti, ki jih potrebujemo za omejevanje vplivov, veliki in zahtevajo daljša obdobja načrtovanja, razprav o umeščanju v prostor in usklajevanja v družbi. Pri tem je pomembno vključevanje različnih strok.

Posvet je z uvodnim predavanjem otvorila klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Izpostavila je, da je beton lahko trajnostni material, če mu zagotovimo dolgoročno uporabo.

Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, je v svojem predavanju povzela osnovne značilnosti betona, ki jih potrebujemo za gradnjo trajnostnih objektov. Izkušnje pri uporabi betona v sistemu protipoplavne zaščite Benetk je predstavil Enrico Corio, Calcestruzzi Heidelberg, Italija. V Benetkah je bil konsenz za uvedbo protipoplavne rešitve med prebivalci zelo visok, večje težave je povzročalo iskanje učinkovitih rešitev. V Švici se sistematično ukvarjajo z načrtovanjem in gradnjo na področjih tveganj poplav in plazov v urbanih območjih. Kako to poteka, je predstavil Peter Jenni, ZHAW, Univerza uporabnih znanosti v Winterthurju, Švica. Izdelali so pregledno karto rizičnih območij, nato pripravili popis možnih rešitev. Izziv vidijo predvsem v izpeljevanju rešitev, saj so objekti za zaščito pogosto veliki in zahtevajo veliko usklajevanja v prostoru. V Parizu načrtujejo, da bodo prvo parkirišče preoblikovali v mestni gozd, vmesne površine pa bi tlakovali z vodo propustnim betonom. Glavni razlog za tako odločitev je iskanje rešitve pri pregrevanju mest v poletnih mesecih. Andrej Bernik, Arhitekturni biro Fieldwork, Francija je predstavil podporo mesta in države pri iskanju teh rešitev. Tudi v Sloveniji imamo dobre prakse – ena izmed zadnjih rešitev je bila izvedena ob izgradnji HE Brežice. Krešimir Kvaternik iz IBE je predstavil vpliv HE Brežice na protipoplavno varnost Brežic in Krškega. Akumulacijski bazen je namreč prispeval k zmanjševanju tveganja poplav, dvigu podtalnice v območju bazena in s tem k zalogovniku vode v času sušnih obdobij. Dr. Vanja Ramšak in Tomaž Oberžan sta predstavila uporabo prefabriciranih betonskih elementov pri odvajanju padavinskih vod z urbaniziranih površin.

Na okrogli mizi so sodelovali poleg predavateljev še dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaž Mikoš, doc. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo ter dr. Jaka Šušteršič, predsednik Združenja za beton. Na okrogli mizi so razpravljali o uporabi betona za objekte, ki so namenjeni obvladovanju tveganj, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi in njihovemu umeščanju v prostor. Strinjali so se, da je beton v celotnem življenjskem ciklu trajnosten material. Udeleženci so si bili enotni, da za omejevanje vplivov ali pa zaščito ljudi pred učinki ekstremnih podnebnih sprememb, pogosto potrebujemo velike objekte. To pa zahteva veliko usklajevanja – različnih strokovnjakov, prebivalcev območja in širše družbe. Zahteva tudi pozorno umeščanje v prostor in zato dobro sodelovanje. Objekti so pogosto tudi več funkcionalni – poleg zaščite je smiselno njihovo načrtovanje tako, da s tem skupnost pridobi več funkcionalnosti, kot so rekreacijske površine, dodatna parkirišča, zaloga vode za namakanje ali sušna obdobja ipd. Osnovno sporočilo pri načrtovanju in umeščanju takih rešitev v prostor pa: osrednji sta interdisciplinarnost z dobrim medsebojnim sodelovanjem in komunikacija z vsemi uporabniki prostora.

 

Beton Podnebne 2017 mBeton Podnebne razprava 2017 m