Predstavitev rezultatov analize zemljin

04.12.2015

Rezultati študije so v skladu s pričakovanji pokazali enako sestavo tal, kot je v širšem območju prisotna v naravi. Iz rezultatov zato lahko sklepamo, da na sestavo tal dejavnost cementarne nima vpliva.

Naravna sestava tal v širšem območju (Goriško in Koprsko območje, po dostopnih podatkih pa tudi na Hrvaškem) izkazuje nekoliko povišane vsebnosti niklja (Ni) in kadmija (Cd). Enake podatke navajajo tudi druge študije in analize, ki so javno objavljene.

V Salonitu Anhovo že vrsto let izvajamo različne dodatne okoljske študije (med njimi tudi na področju zemljin) in kontrolne meritve v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami. Takšne študije niso zakonsko predpisane, vendar želimo z njimi razširiti znanje o stanju okolja in vplivih na okolje. Pri tem želimo še naprej aktivno sodelovali z občino Kanal ob Soči in delovno skupino. Vedno smo tudi odprti za vse zainteresirane, ki se lahko zglasijo v podjetju, kjer jim rezultate teh študij predstavimo.

Omenjene vrednosti v uredbi pomenijo: 

• Mejna imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi. 
• Opozorilna imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. 
• Kritična imisijska vrednost je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.

Rezultati študije so v skladu s pričakovanji in odražajo vplive značilnosti naravnega geološkega območja. Izvedene analize zemljin niso pokazale posebnosti, nekoliko višja je bila le vsebnost niklja (Ni), ki je rahlo presegla opozorilno vrednost, vsebnost kadmija (Cd) pa je bila rahlo nad mejno vrednostjo. Kot je navedeno v študiji Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (2008)2, se nikelj (Ni) v naravi v višjih koncentracijah pojavlja v nekaterih magmatskih in metamorfnih kamninah – v flišnih skladih. Največ takšnih vzorcev je na Goriškem in Koprskem, kjer prevladuje kamninska osnova fliš. Zemljine imajo nekoliko višje vsebnosti kadmija (Cd) npr. tudi na območju Alp. Podobno kot nikelj (Ni) pa je na Goriškem in Koprskem v večji meri prisoten tudi krom (Cr).

Vir: Biotehniška fakulteta, ARSO, Marko Zupan, Helena Grčman, Franc Lobnik, Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (2008)

V letih 2009-2012 je v Salonitu Anhovo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom potekala razvojna naloga, v kateri so bile izvedene meritve elementov v zemljinah na različnih lokacijah v okolici in znotraj industrijskega kompleksa ter na referenčnih dislociranih mestih (Banjšice, Nekovo). Rezultati analiz na merilnem mestu Gorenje Polje so bili zelo podobni kot rezultati sedanje študije Kmetijskega inštituta. Podobne vsebnosti težkih kovin so bile izmerjene tudi na referenčnih merilnih mestih, kar kaže, da vpliva dejavnosti Salonit Anhovo ni zaznati, so pa analize odraz značilnosti geološkega zaledja.

Viri:

1. Kmetijski inštitut Slovenije, P. Karo Beštler, vsebnost težkih kovin v tleh in v vrtninah, ki so pridelane na izbranem območju Občine Kanal ob Soči (2015)
2. Biotehnična fakulteta, ARSO, Marko Zupan, Helena Grčman, Franc Lobnik, Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (2008)