|
Certifikati in standardi
ISO 9001: Sistem vodenja kakovosti - Zahteve – je sistemski standard, ki postavlja zahteve za poslovanje podjetja v celoti z namenom povečevanja zadovoljstva odjemalcev. Za vpeljavo sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda se podjetje odloči prostovoljno.
ISO 14001: Sistem ravnanja z okoljem – Razčlenitev z navodili za uporabo – je sistemski standard, ki določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem, ki omogoča organizaciji, da opredeli okoljsko politiko in cilje, s tem da upošteva zakonske zahteve in informacije o pomembnih vplivih na okolje. Za vpeljavo sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda se podjetje odloči prostovoljno.
EC Certifikat o skladnosti - izdan s strani pooblaščenega certifikacijskega organa, ko je dosežena skladnost s sistemom potrjevanja skladnosti za gradbeni proizvod, kot jo predpisuje ustrezen standard. EC certifikat daje proizvajalcu pravico za uporabo CE znaka.
EC Izjava o skladnosti - za vsak proizvod, ki ima EC certifikat, mora proizvajalec izdati izjavo o skladnosti.
EN 197-1 - Cement - 1.del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente - harmoniziran standard za cement, izdan v skladu z evropsko direktivo o gradbenih proizvodih. Z objavo v nacionalnih predpisih, ki je obvezna za vse države članice EU, postane standard obvezen za uporabo. Standard določa vrste cementov, sestavo in označevanje, ter merila skladnosti in postopke certificiranja.
Okolje
Okolje – okolica, v kateri organizacija deluje in zajema zrak, vodo, tla, naravne vire, rastlinstvo, živalstvo, človeka in njihove medsebojne odnose.
Imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju kot posledica emisije in delovanja naravnih in antropogenih dejavnikov.
Emisija je izpuščanje oziroma oddajanje snovi ali energije iz posameznega vira v okolje.
Sekundarni energenti (alternativna goriva) – energijsko bogati odpadki, ki jih lahko uporabljamo kot goriva v cementarski peči ob zagotavljanju, da ustrezajo postavljenim vhodnim zahtevam, ki omogočajo njihovo varno uporabo brez škodljivih vplivov na okolje in proizvod.
Proizvodi
Materiali v procesu proizvodnje
Cement (portlandski) - je hidravlično vezivo. To je fino zmlet, neorganski material, ki pri reakciji z vodo v procesih hidratacije veže in strjuje ter po strditvi ohrani trdnost in stabilnost tudi v vodi.
Klinker (portlandcementni) je osnovna surovina za cement. Proizveden je s sintranjem natančno predpisane mešanice surovin, ki vsebuje elemente, običajno izražene v obliki oksidov CaO, SiO2, Al2O3, Fe2O3 in majhne količine drugih snovi. Klinker je hidravlični material.
Žlindra - granulirana plavžna žlindra je možna sestavina cementa. Dobi se s hitrim hlajenjem žlindrine taline ob taljenju železove rude v plavžu. Če je primerno aktivirana, ima hidravlične lastnosti.
Pucolani so možne sestavine cementa. So naravne snovi, silikatne ali silikatno-aluminatne sestave in imajo pucolanske aktivnosti. Naravni pucolani so ponavadi snovi vulkanskega izvora ali sedimentne kamnine s primerno kemično in mineraloško sestavo. Pucolanski materiali so tudi elektrofilterski prahovi in mikrosilika.
Elektrofiltrski pepel je možna sestavina cementa, dobi se z elektrostatičnim ali mehanskim izločanjem prašnih delcev iz dimnih plinov peči, ki so kurjene z uprašenim premogom.
Mikrosilika nastaja v proizvodnji silicijevih in ferosilicijevih zlitin v elektro pečeh pri redukciji zelo čistega kremena s premogom. Sestoji iz zelo drobnih kroglastih delcev, ki vsebujejo najmanj 85% mase amorfnega silicijevega dioksida.
Žgani skrilavci so možna sestavina cementa. Proizvajajo se v posebnih pečeh pri temperaturah okrog 800°C. Zaradi sestave naravnega materiala in proizvodnega procesa vsebuje faze klinkerja. Fino zmlet žgani skrilavec ima hidravlične in pucolanske aktivnosti.
Sadrase dodaja drugim sestavinam cementa za kontrolo vezanja. Sadra je kalcijev sulfat dihidrat, lahko pa se uporabljajo tudi druge oblike kalcijevega sulfata: brezvodni ali polhidrat.
Aditivi so dodatki, ki se dodajajo cementu v manjših količinah: max 1,0%, če pa gre za organske dodatke max. 0,5% mase cementa.
Lastnosti cementov
Trdnostni razred – standardna trdnost - razred tlačne trdnosti. Tlačna trdnost cementne malte po 28 dneh, preskušena po s standardom predpisani metodi. Star izraz: marka cementa.
Zgodnja trdnost - trdnost po 2 ali 7 dneh, določena po s standardom predpisani metodi.
Hidratacija cementa - reakcija cementa z vodo, pri kateri cement veže in strjuje ter po strditvi ohrani trdnost in stabilnost tudi v vodi.
Toplota hidratacije - toplota, ki se sprošča ob hidrataciji cementa, ki je eksotermen proces.
Žarilna izguba - izguba pri žganju cementa pri določeni temperaturi.
Netopni ostanek - ostanek cementa, ki se ne raztopi v solni kislini, določen s predpisano metodo.
Lastnosti gotovih mešanic
Trdnostni razred - tlačna trdnost malte po 28 dneh, preskušena po predpisani metodi.
Čas vezanja - čas, v katerem se začne malta strjevati.
Čas obdelavnosti - čas, v katerem lahko malto obdelujemo.
Koeficient toplotne prevodnosti - toplotni tok, ki prehaja skozi 1 m debelo in 1 m2 veliko ploščo pri temperaturni razliki 1 oC.
Paroprepustnost - tok vodne pare skozi pregradni material, ki nastane zaradi razlike v koncentraciji vlage oziroma parcialnih tlakov vodne pare pri konstantni temperaturi, enaki na obeh straneh pregradne plasti.
Koeficient kapilarne vodovpojnosti - karakteristična lastnost malte, ki se izraža kot masa vode, ki jo material vsesa skozi mejno plast material – voda zaradi kapilarnih sil in se označi s koeficientom kapilrnega vsesavanja v kg/m2 h0,5.
| 
