|
Kamnolom Solkan se nahaja severozahodno od naselja Solkan. Osnovna uporaba mineralne surovine je namenjena izdelavi apna, primeren pa je tudi za čiščenje dimnih plinov, nevtralizacijo kislih zemljišč, dodatek k živalskim krmilom ter za agregate za različne namene: za malte, betone ter za cestogradnjo.
Mesto eksploatacije Severozahodno od naselja Solkan.
Cena (brez DDV) | |  | | PROIZVOD | Cena v €/tono (brez DDV) | Cena v €/tono (z DDV) | | | 11,20 | 13,44 | DROBLJENCI | | | | 6,80 | 8,16 | | 7,30 | 8,76 | | 7,90 | 9,48 | | 7,90 | 9,48 | | 7,90 | 9,48 | KAMEN | | | | 8,10 | 9,72 | | 0,80 | 0,96 |
|
Uporabnost Osnovna uporaba mineralne surovine je namenjena izdelavi apna, primeren pa je tudi za čiščenje dimnih plinov, nevtralizacijo kislih zemljišč, dodatek k živalskim krmilom saj je povprečna vrednost MgO nižja od 1 % delno tudi kot polnila v kemični industriji.
Kameni agregat je primerne kvalitete za predelavo v drobljene kamene agregate za pripravo betonov, tamponov in malt, kar potrjuje tudi certifikat o kontroli proizvodnje agregatov, izdan s strani IGMAT-a, Inštituta za gradbeništvo. EC certifikat je osnova za uporabo CE znaka in CE izjav o skladnosti, ki jih za proizvode izda proizvajalec. Prav tako je kamnina primerna za vgradnjo v zaključne nosilne plasti cestnih konstrukcij, kot tudi za izdelavo kemično stabilnih tamponskih zmesi.
Geografski položaj Nahajališče apnenca Solkan leži okoli 300 m severozahodno od naselja Solkan. Kamnolom je odprt na vznožju hriba Hum. Nahajališče je na severni in zahodni strani omejeno s cesto Solkan – Lokve, na severovzhodu pa s krajšo globoko grapo, medtem, ko ga na jugu omejuje grapa s smerjo vrhov Hum in Katarina. Kamnolom je dostopen z vsemi vrstami motornih vozil s skalniške ceste po krajši dostopni cesti, ki vodi na osnovno etažno ravnino.
Geologija Širše področja kamnoloma pripada prehodnemu ozemlju med kraško planoto trnovski gozd in flišnim gričevjem Goriško – vipavskega sinklinorija.
V južnem delu so na flišnem ozemlju značilni blago zaobljeni griči in hrbti, ki se dvigujejo iz Vipavske doline proti Trnovskemu gozdu, tu se dviga karbonatna skladovnica trnovskega gozda.
Splošne hidrološke značilnosti ozemlja so pogojene z morfološkimi oblikami in geološko sestavo tal. Na stiku med apnenci in kamninami flišoidnih sedimentov se pojavljajo šibki izviri, ki pa hitro usahnejo zaradi ponikanja v preperinskem pokrovu in grušču.
V okolici kamnoloma Solkan so najstarejše albijske in cenomanijske plasti. Razvite so v pasu, ki poteka od Škabrijela preko Skalnice proti severu.
Na Sabotinu in ozemlju kamnoloma Solkan so razviti mlajši skladi turonijske stopnje kot snežno bel, drobnozrnat apnenec, ki se ponekod menjavajo s temno sivim gostim apnencem.
|
