|
Več kot petinosemdeset let cementarne Salonit Anhovo so zaznamovali vzponi in padci, pa tudi želja po ustvarjanju in moč za biti vedno boljši. Cementarna je že od same ustanovitve izjemno povezana s krajem, spodbuja njegov razvoj, prebivalcem pa zagotavljala delo in druge ugodnosti. Po drugi strani pa so dolga leta intenzivne proizvodnje obremenila okolje. Nakopičeni zdravstveni in ekološki problemi so novo vodstvo Salonita Anhovo sredi devetdesetih let spodbudili k temeljitemu preobratu vizije v smeri odgovornega odnosa do okolja.
Začetki (1904 – 1950) Zgodovina podjetja Salonit Anhovo sega v začetek prejšnjega stoletja, ko je Ivan Nibrant pri kuhanju apna odkril neznani prah izjemnih veznih lastnosti, splitski podjetnik Emil Stock pa zgradil cementarno v Anhovem. Gospodarska kriza in ponovna konjunktura tik pred drugo svetovno vojno sta vsaka po svoje zaznamovali poslovanje.
Med vojno je bila cementarna eno redkih podjetij, ki so jim spremembe v okolju v večji meri prizanesle, tako da je lahko takoj po vojni nadaljevala z delom.
Ponovni zagon (1955 – 1989) Leta težavnega ponovnega zagona so bila hkrati leta največjega zanosa in razmeroma velikih naložb v družbeni standard. V šestdesetih letih je Salonit Anhovo, kot se imenuje od leta 1967, dosegel eno izmed največjih stopenj razvoja. Na prelomu v osemdeseta leta je bilo v njem zaposlenih preko 2600 delavcev, izdelali so celo več kot milijon ton cementa in izdelkov. Tovarna je takrat ljudem dajala ogromno: reden dohodek, štipendije, stanovanja, civilizacijske pridobitve pa so že nakazovale, da bo cena visoka.
V drugi polovici osemdesetih let so se gospodarske razmere v državi začele slabšati, hkrati je bil tudi azbest spoznan kot izjemno škodljiv.
Prelomno desetletje (1990 – 1999) Ob koncu osemdesetih let si je jugoslovanska vlada še prizadevala rešiti razpadajočo gospodarsko strukturo, liberalizacija trga pa Salonitu Anhovo ni prinesla koristi. Družbene in ekonomske spremembe na pragu devetdesetih so cementarno pahnile na rob preživetja. Podjetje je bilo prisiljeno zmanjšati število zaposlenih, sočasno pa se je povečevalo število obolelih zaradi azbesta.
Sredi devetdesetih so se gospodarske razmere toliko izboljšale, da so se začele povečevati tudi naložbe v infrastrukturo, predvsem v gradnjo cest. Devetdeseta leta je zaznamoval tudi preobrat v skrbi za varstvo okolja. Z jasno vizijo preobrazbe v moderno podjetje, kar sta jo dokazovali dokončna ukinitev azbestnocementne proizvodnje in sanacija podjetja, je začel Salonit Anhovo ponovno pridobivati zaupanje okolja.
Nova vizija (2002 – 2010) V dolini Soče je zavel svež veter. Salonit Anhovo se je preoblikoval v enovito delniško družbo, v katero so se združila vsa podjetja dotedanjega holdinga. S povezovanjem in globalizacijo svojega delovanja krepi svojo moč. Ujel je pravi trenutek in si s strateško izbranimi kapitalskimi in poslovnimi povezavami zagotovil možnosti nadaljnega razvoja.
Po več kot osemdesetih letih poslovanja je Salonit Ahnovo uspešna delniška družba, ki z znanjem, usmerjenostjo v razvoj in odgovornim odnosom do okolja gradi trden poslovni sistem in zaposlitveni center naslednjih generacij.
|
